Zdraviliški park
Naravna vrednota
Zdravilno in izobraževalno okolje
Izjemno ohranjena narava in za slovensko obalo značilne prepadne stene flišnega klifa, bogato življenje na kopnem in v morju so značilnosti, zaradi katerih je bilo območje Debelega rtiča leta 1991 razglašeno za naravni spomenik. Neokrnjena narava, morje in 2.300 ur sončnih žarkov na leto omogočajo izvajanje zdravstvenih in drugih programov. V parku zdravilišča, ki meri približno 14 hektarov, uspeva več kot 4.500 večjih rastlin (dreves, grmovnic, vzpenjavk), ki pripadajo več kot 230 vrstam, izvirajo pa iz vseh celin. Prevladujejo iglavci (sredozemska cipresa, črni bor, cedra), med grmovnicami je največ oleandrov, lovora in lepljivke, med manjšimi grmički prevladujejo rožmarin, sivka, mirta in jagodičnice. Park redno vzdržujemo in obnavljamo v sklopu trajnostnega razvoja zdravilišča. V zdravilišču je tudi dišavnic in zelišč ter medovitih rastlin, ki z edukativno noto nagovarja obiskovalce. Park ima tudi širši vzgojno-izobraževalni pomen, ki vključuje vodeno, strokovno spoznavanje rastlinstva v sklopu raznih pedagoških programov.









Spominki
Vzemite s seboj domov košček nepozabnega zdraviliškega doživetja! V baru Hotela Arija in Depandanse Bor vas čakajo unikatni spominki z elementi zdravilišča – za vas ali kot prijetno darilo za najdražje. Izbirate lahko med:
- zvezki in kemičnimi svinčniki;
- magnetki;
- zapestnicami in ovratnimi trakovi;
- frizbiji;
- steklenicami za vodo;
- razglednicami …
Naj vas spomini na morje, sonce in dobro počutje spremljajo vse leto.

Krajinski park
Park je pomemben del slovenske naravne in kulturne dediščine, saj združuje avtohtono pokrajino, trajnostno kmetijstvo in rekreacijo.
Programi
Neokrnjena narava, morje in 2.300 ur sončnih žarkov na leto so ta del obale prekrstili v klimatsko zdravilišče.


Nepozabni spomini na zdravilišče
Tam, kjer rastejo sanje.

Dr. Helena Simoniti
“Prvič sem bila v starosti 10 let na Debelem rtiču, kjer so stali le vojaški tabori, kuhinja in skoraj porušena vila. V kratkih poletnih mesecih se je zvrstilo res ogromno otrok, tako da situacije ni dohajala ne kuhinja, ne pralnica in tudi mi ne, bodoči pediatri. S požrtvovalnostjo osebja so otroci preživeli prvo srečanje z morjem brez večjih težav. V mnogih mesecih bivanja v zdravilišču sem se srečala tudi s težjimi nezgodami, bolezni. Mnogo gostov, je okrevalo prav zato, ker so bili takrat v zdravilišču. Vsi taki dogodki so mi pomagali k boljšemu vrednotenju zdravniškega dela.”

Andrej Debevec
14 let
“Zimske počitnice sem leta 2000 preživel na Debelem rtiču, v paviljonu B. Vstajali smo ob sedmih zjutraj, se umili in potem odšli na zajtrk. Po zajtrku smo se igrali na igrišču. Kopali smo se v pokritem bazenu. Dopoldne sem najraje bral knjigo ali pa igral badminton. Peljali smo se tudi z barko, in sicer do koprske luke. Na sprehodih ob obali smo nabirali školjke, vendar sem jih pozabil prinesti domov. Imeli smo tudi tri plese, na zaključnem je pel Vili Resnik, čigar avtogram sem dobil. Spoznal sem veliko novih prijateljev.”

Maja
14 let
“Enega lepega popoldneva smo se s prijateljicami, ki sem jih spoznala tukaj, na Debelem Rtiču, zabavale na plaži. Skupaj smo slikale, pele in se pogovarjale o stvareh, ki jih imamo rade. Zavedala sem se, da sem tukaj srečala veliko dobrih in prijaznih ljudi, ki so postali moji dobri prijatelji.«